Imam svoje obdobje, ko sem tudi jaz delal to. Preveril sem vsak korak, pregledam vse e-maile, odobril vsako odločitev. Mislil sem, da je to biti organiziran in odgovoren. Pravzaprav sem bil samo predrasel, vznemirjen in — iskreno — sem zastopal razvoj svojega tima. Čeprav sem mislil, da ga varujem. Najlažje je ostati v nadzoru. Vsaj veš, kaj se dogaja.
Pet znamenj, da si zašel v past mikromenedžmenta
- Ljudje k tebi vedno pride z vprašanji namesto, da bi sami poskusili rešitve
- Prebivaš sile ure s spravami sestav in papirjev namesto na strateških stvareh
- Nihče ne dela odločitev kadar ti nisi v pisarni
- Ljudje ti govorijo, kaj si želijo slišati, ne pa kaj resnično mislijo
- Fluktuacija v tvoji ekipi je višja kot v drugih oddelkih
Kako se iz tega izmakniti?
Prvo: prizna si, da se to dogaja. To je najtežji korak. Drugi: začni s tega, da temu osebo deneš jasne okvire in dovolj. »To je naloga. Tukaj je rezultat, ki ga potrebujem. Ti pa odloči, kako to najlažje dosežeš.« Ne priporočam, kako. Samo navedi kaj in kdaj. Tretje: bodi dostopen, ampak ne za odobritve. Za svetovanje. Velika razlika. Četrto: slavi uspehe, ki jih dosežejo brez tebe. To je bolj kot slava, ki jo dosežejo skupaj s tabo.
Moj direktor mi je rekl nečim pred leti: »Če te nihče ne more nadomestiti, nisi vodja. Si samo dve roki z dodatnim naslovom.« To me je zadelo. A je bil prav. Ko sem popustil malo nadzora — in temu povem malo, ker je bilo zelo težko — se je ekipa sprostila. Ljudi je bila drugačna energija. Rezultati so bili boljši. In jaz sem imel čas tudi za druge stvari. Kot je strateško razmišljanje. Kaj pa ne je to, kar bi moral početi?
Če se v tem srečuješ, je to točna veja razvoja, ki jo pokrivamo v Pametnem Učenju. Nismo magija — ampak tudi nismo samo govorimo o teoriji. Delamo s pravimi primeri, iz pravega življenja. Naslov naš je Prešernova cesta 167, Domžale, ali nas pokliči na +386 8 017 64 93. Večina voditeljev, s katerimi delam, mi reče, da je sprememba manjša, rezultati pa bili veliko večji, kot so pričakovali.